NAPOTKI ZA VADBO
PROSTOR IN OPREMA:
• Prostor: mora biti čist, prezračen, miren in dovolj prostoren. Vadimo lahko tudi na prostem, če to vremenske razmere dopuščajo. Pri vadbi na prostem pazimo, da ne vadimo na močnem vetru, onesnaženem zraku, mrazu ali soncu. Doma si izberemo svoj stalen prostor, kjer bomo vadili. Ne vadimo preblizu pohištva, zaradi možnosti padca in udarca. Svoj domači prostor za vadbo spremenimo v svoj zasebni studio, kjer si lahko prižgemo svečko ali dišečo palčko. Prostor naj bo pripravljen tako, da se bomo v njem prijetno počutili in sprostili.
• Mobilni telefon pred vadbo izklopimo, da nas med vadbo ne zmoti klic, kajti med vadbo bomo prešli na višjo stopnjo zavedanja.
• Podloga: naj bo nedrseča, ne predebela ali premehka. Podloga mora biti dovolj trda, da lahko na njej izvajamo položaje za ravnotežje in dovolj mehka, da na njej udobno ležimo v času daljšega sproščanja.
• Odeja: Telo se v stanju dolgotrajnejšega sproščanja ali meditacijo začne ohlajati, zato je priporočljivo, da s seboj na vadbo prinesete odejo, s katero se boste pokrili. Odeja naj bo iz naravnih materialov. Uporabljate lahko tudi trd vzglavnik za oporo pri sedenju.
• Oblačila: naj bodo iz bombaža, da se strupi, ki se med potenjem izločijo ne zadržujejo na koži. Oblačila morajo biti dovolj ohlapna in udobna, da nas ne stiskajo in pustijo koži, da diha. Tudi zavedanje telesa bo večje, ker ne bomo pozorni na področja, kjer čutimo stiskanje oblačila.
• Nakit: in druge trde predmete med vadbo odložimo, da nas ne ovirajo in da lahko prana nemoteno teče.
• Kopanje: pred vadbo se priporoča tuširanje.
ČAS VADBE, REDNOST, NEPRETGANOST:
• Idealen čas za vadbo: je seveda zgodaj zjutraj dve uri pred sončnim vzhodom, ko sta naš um in narava še mirna, želodec pa prazen ali zvečer pred sončnim zahodom. Vadimo pa lahko tudi kadarkoli tekom dneva, vendar je pomembno, da je naš želodec vsaj dve do tri uri prazen, pri zahtevnejših praksah pa tudi do štiri ure. Vadimo lahko tudi pred spanjem, vendar pazimo, da ne izberemo vaj, ki nas poživijo, saj nam bodo odgnale spanec.
• Redna vadba v skupini in doma: Skupinska vadba nam je lahko v veliko pomoč in motivacijo predvsem na začetku. Organizirano vadbo pod vodstvom izkušenega učitelja obiskujmo redno vsaj 1-krat tedensko. Zelo pomembna je vsakodnevna vadba doma. Vadimo raje vsak dan nekaj minut, kakor 1-krat tedensko dlje časa. Vsakodnevna vadba naj postane rutina in tako bomo sposobni sčasoma daljše in zahtevnejše vadbe. Imeti moramo tudi vero oziroma zaupanje v proces vadbe. Vsaka praksa ima svoj namen in jo moramo spoznati dovolj globoko, šele nato se lotimo naslednje.
• Točnost prihajanja na skupinsko vadbo je del vaše samodiscipline in uvidevnosti do drugih.
NASPROTNE INDIKACIJE:
• Ne vadimo: v primeru zloma kosti, po operaciji, pri akutnih boleznih dihal. Pri nekaterih kroničnih boleznih se je potrebno predhodno posvetovati s svojim zdravnikom (čiri, kile, srčne bolezni, tromboze, mentalne bolezni, ...). Na skupinski vadbi učitelj vedno pove za katere bolezni določene vaje niso primerne, vendar je kljub temu pomembno, da ga opozorite na svoje težave in seveda učiteljeva opozorila dosledno upoštevate.
• Obrnjeni položaji: zahtevajo zdravega človeka z dovolj močnimi vratnimi mišicami. Če uživamo kakršna koli zdravila teh položajev ne smemo delati. Ne delamo tudi v primeru fermentacije v črevesju, v primeru nečiste krvi, med menstruacijo ali po 4. mesecu nosečnosti.
• Prekinitev vadbe: v jogi ni tekmovalnosti. Tekmujemo zgolj sami s seboj in s svojimi napetostmi. Vedno vadimo le do praga bolečine. Če začutimo kakršnokoli bolečino, moramo z vadbo takoj prekiniti in poiskati strokovno pomoč.
PREHRANA:
• Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka. Vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Človeško telo potrebuje hrano kot gorivo za energijo in samoobnavljanje. Človek, ki prakticira jogo, naj bi svoje telo pojmoval kot kalup, ki je zgrajen iz dobrega materiala, v katerem lahko deluje njegov um, ki je sestavljen iz zelo subtilnih delcev. Jedi, ki jih uživamo, morajo biti čiste, sveže, polnovredne, dovolj hranljive in po možnosti pripravljene z ljubeznijo doma.
• Dieta: pri izvajanju joge ni potrebna, vendar je na višjih stopnjah joge priporočljiva vegetarijanska prehrana. Vegetarijanska hrana je satvična in ima pretanjen učinek na um in pranično telo.
PRIPRAVA TELESA IN UMA:
• Ustrezna priprava telesa in uma: je pogoj za uspešno vadbo. Pomembno je, kaj se dogaja v naši glavi, v našem umu. V uvodni pripravi telesa in uma poskušajmo izklopiti gumb za zunanji svet, samokritiko in se posvetimo sedanjemu trenutku. Joga od nas zahteva intenzivno zbranost in pozornost do telesnih občutij, telesnega položaja. Naučiti se moramo sprejemati samega sebe in svojih tako dobrih kot slabih misli brez presojanja. Manifestacija je lahko pozitivna ali negativna. Ko se je zavedamo, jo na pol odpravimo. Zadovoljstvo in izpolnjenost vedno ustvarita notranjo umirjenost
• Pravilno dihanje: čisti in hrani telo ter odpravlja negativna čustvena stanja. Dihanje se vedno izvaja skozi nos, razen če ne gre za specifično tehniko dihanja. Dihanje izvajamo skozi obe nosnici lahkotno in neslišno ter usklajeno s telesnim položajem oziroma asano. Poskrbeti moramo, da so dihalne poti proste. Moramo se naučiti poslušati naravni ritem dihanja, saj je to najhitrejša pot, da prisluhnemo svoji notranjosti in postanemo eno z dihom. S posebnimi tehnikami dihanja - pranayamo življenjsko energijo usmerimo v telesno in umsko pomlajevanje.
• Zavedanje asane: zelo pomembno vpliva na celovitost in vse ravni posameznika. Zavedanje nam omogoči harmonijo na fizični, pranični, mentalni, emocionalni in duhovni ravni. Z zavedanjem telesnega položaja mislimo na zavestno zavedanje fizičnih gibov, položajev, kontrole dihanja, mentalno štetje, zavedanje občutkov v telesu in vseh misli, pretoka prane ... Poskušamo se zavedati, kaj nam telo sporoča skozi ritem dihanja. S pomočjo intenzivnega in celotnega zavedanja zmanjšamo možnost poškodb.
• Nenasilnost: telesnih položajev ne smemo izvajati agresivno, ampak moramo poslušati svoje telo in se ustaviti, ko začutimo bolečino. Telo je povezano z našimi mislimi. Če je telo nemirno, je verjetno tudi naš um, ki ga pa ne smemo nasilno umirjati ali preusmerjati. Misli usmerimo na naravni vdih in izdih in na ta način ga umirimo. Mišice postanejo postopno bolj prožne in misli bolj fleksibilna.
• Sprostitev: je potrebna, da se telo spet napolni z energijo in organizem spočije. Položaj trupla oziroma savasana sprošča ves psihofizični sistem. Delamo jo lahko med vadbo in na koncu vadbenega procesa.
• Samodisciplina: pomeni omejevanje svojega vedenja, ravnanja z določenim namenom. Omejimo gledanje TV, interneta ... na račun redne vadbe in posledično večje svobode, večje širine zavedanja ter delovanja.
VODENJE OSEBNEGA DNEVNIKA:
• Pisanje zapiskov tečaja: s seboj na vadbo lahko prinesete zvezek, v katerega si boste zapisali, kaj ste delali in kako ste se počutili na vadbi, na kaj vas je učiteljica še posebej opozorila in kaj je vaša domača naloga.
• Vodenje domačega dnevnika: svojo vadbo lahko spremljate tudi doma. Napišite si datum in čas vadbe, katere asane, pranayame, mudre, bandhe, shatkarme in meditacijske tehnike ste vadili. Zapisujte si, kakšni so bili vaši občutki pred, med in po vadbi. Zapišite si tudi ali se vam je zdel položaj neudoben, lahek, ali ste uživali v njem. Vsaj na začetku bo zanimivo spremljati svoj napredek. O svojih opažanjih ali strahovih se lahko pogovorite z učiteljico joge pred ali po vadbi.
PROSTOR IN OPREMA:
• Prostor: mora biti čist, prezračen, miren in dovolj prostoren. Vadimo lahko tudi na prostem, če to vremenske razmere dopuščajo. Pri vadbi na prostem pazimo, da ne vadimo na močnem vetru, onesnaženem zraku, mrazu ali soncu. Doma si izberemo svoj stalen prostor, kjer bomo vadili. Ne vadimo preblizu pohištva, zaradi možnosti padca in udarca. Svoj domači prostor za vadbo spremenimo v svoj zasebni studio, kjer si lahko prižgemo svečko ali dišečo palčko. Prostor naj bo pripravljen tako, da se bomo v njem prijetno počutili in sprostili.
• Mobilni telefon pred vadbo izklopimo, da nas med vadbo ne zmoti klic, kajti med vadbo bomo prešli na višjo stopnjo zavedanja.
• Podloga: naj bo nedrseča, ne predebela ali premehka. Podloga mora biti dovolj trda, da lahko na njej izvajamo položaje za ravnotežje in dovolj mehka, da na njej udobno ležimo v času daljšega sproščanja.
• Odeja: Telo se v stanju dolgotrajnejšega sproščanja ali meditacijo začne ohlajati, zato je priporočljivo, da s seboj na vadbo prinesete odejo, s katero se boste pokrili. Odeja naj bo iz naravnih materialov. Uporabljate lahko tudi trd vzglavnik za oporo pri sedenju.
• Oblačila: naj bodo iz bombaža, da se strupi, ki se med potenjem izločijo ne zadržujejo na koži. Oblačila morajo biti dovolj ohlapna in udobna, da nas ne stiskajo in pustijo koži, da diha. Tudi zavedanje telesa bo večje, ker ne bomo pozorni na področja, kjer čutimo stiskanje oblačila.
• Nakit: in druge trde predmete med vadbo odložimo, da nas ne ovirajo in da lahko prana nemoteno teče.
• Kopanje: pred vadbo se priporoča tuširanje.
ČAS VADBE, REDNOST, NEPRETGANOST:
• Idealen čas za vadbo: je seveda zgodaj zjutraj dve uri pred sončnim vzhodom, ko sta naš um in narava še mirna, želodec pa prazen ali zvečer pred sončnim zahodom. Vadimo pa lahko tudi kadarkoli tekom dneva, vendar je pomembno, da je naš želodec vsaj dve do tri uri prazen, pri zahtevnejših praksah pa tudi do štiri ure. Vadimo lahko tudi pred spanjem, vendar pazimo, da ne izberemo vaj, ki nas poživijo, saj nam bodo odgnale spanec.
• Redna vadba v skupini in doma: Skupinska vadba nam je lahko v veliko pomoč in motivacijo predvsem na začetku. Organizirano vadbo pod vodstvom izkušenega učitelja obiskujmo redno vsaj 1-krat tedensko. Zelo pomembna je vsakodnevna vadba doma. Vadimo raje vsak dan nekaj minut, kakor 1-krat tedensko dlje časa. Vsakodnevna vadba naj postane rutina in tako bomo sposobni sčasoma daljše in zahtevnejše vadbe. Imeti moramo tudi vero oziroma zaupanje v proces vadbe. Vsaka praksa ima svoj namen in jo moramo spoznati dovolj globoko, šele nato se lotimo naslednje.
• Točnost prihajanja na skupinsko vadbo je del vaše samodiscipline in uvidevnosti do drugih.
NASPROTNE INDIKACIJE:
• Ne vadimo: v primeru zloma kosti, po operaciji, pri akutnih boleznih dihal. Pri nekaterih kroničnih boleznih se je potrebno predhodno posvetovati s svojim zdravnikom (čiri, kile, srčne bolezni, tromboze, mentalne bolezni, ...). Na skupinski vadbi učitelj vedno pove za katere bolezni določene vaje niso primerne, vendar je kljub temu pomembno, da ga opozorite na svoje težave in seveda učiteljeva opozorila dosledno upoštevate.
• Obrnjeni položaji: zahtevajo zdravega človeka z dovolj močnimi vratnimi mišicami. Če uživamo kakršna koli zdravila teh položajev ne smemo delati. Ne delamo tudi v primeru fermentacije v črevesju, v primeru nečiste krvi, med menstruacijo ali po 4. mesecu nosečnosti.
• Prekinitev vadbe: v jogi ni tekmovalnosti. Tekmujemo zgolj sami s seboj in s svojimi napetostmi. Vedno vadimo le do praga bolečine. Če začutimo kakršnokoli bolečino, moramo z vadbo takoj prekiniti in poiskati strokovno pomoč.
PREHRANA:
• Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka. Vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Človeško telo potrebuje hrano kot gorivo za energijo in samoobnavljanje. Človek, ki prakticira jogo, naj bi svoje telo pojmoval kot kalup, ki je zgrajen iz dobrega materiala, v katerem lahko deluje njegov um, ki je sestavljen iz zelo subtilnih delcev. Jedi, ki jih uživamo, morajo biti čiste, sveže, polnovredne, dovolj hranljive in po možnosti pripravljene z ljubeznijo doma.
• Dieta: pri izvajanju joge ni potrebna, vendar je na višjih stopnjah joge priporočljiva vegetarijanska prehrana. Vegetarijanska hrana je satvična in ima pretanjen učinek na um in pranično telo.
PRIPRAVA TELESA IN UMA:
• Ustrezna priprava telesa in uma: je pogoj za uspešno vadbo. Pomembno je, kaj se dogaja v naši glavi, v našem umu. V uvodni pripravi telesa in uma poskušajmo izklopiti gumb za zunanji svet, samokritiko in se posvetimo sedanjemu trenutku. Joga od nas zahteva intenzivno zbranost in pozornost do telesnih občutij, telesnega položaja. Naučiti se moramo sprejemati samega sebe in svojih tako dobrih kot slabih misli brez presojanja. Manifestacija je lahko pozitivna ali negativna. Ko se je zavedamo, jo na pol odpravimo. Zadovoljstvo in izpolnjenost vedno ustvarita notranjo umirjenost
• Pravilno dihanje: čisti in hrani telo ter odpravlja negativna čustvena stanja. Dihanje se vedno izvaja skozi nos, razen če ne gre za specifično tehniko dihanja. Dihanje izvajamo skozi obe nosnici lahkotno in neslišno ter usklajeno s telesnim položajem oziroma asano. Poskrbeti moramo, da so dihalne poti proste. Moramo se naučiti poslušati naravni ritem dihanja, saj je to najhitrejša pot, da prisluhnemo svoji notranjosti in postanemo eno z dihom. S posebnimi tehnikami dihanja - pranayamo življenjsko energijo usmerimo v telesno in umsko pomlajevanje.
• Zavedanje asane: zelo pomembno vpliva na celovitost in vse ravni posameznika. Zavedanje nam omogoči harmonijo na fizični, pranični, mentalni, emocionalni in duhovni ravni. Z zavedanjem telesnega položaja mislimo na zavestno zavedanje fizičnih gibov, položajev, kontrole dihanja, mentalno štetje, zavedanje občutkov v telesu in vseh misli, pretoka prane ... Poskušamo se zavedati, kaj nam telo sporoča skozi ritem dihanja. S pomočjo intenzivnega in celotnega zavedanja zmanjšamo možnost poškodb.
• Nenasilnost: telesnih položajev ne smemo izvajati agresivno, ampak moramo poslušati svoje telo in se ustaviti, ko začutimo bolečino. Telo je povezano z našimi mislimi. Če je telo nemirno, je verjetno tudi naš um, ki ga pa ne smemo nasilno umirjati ali preusmerjati. Misli usmerimo na naravni vdih in izdih in na ta način ga umirimo. Mišice postanejo postopno bolj prožne in misli bolj fleksibilna.
• Sprostitev: je potrebna, da se telo spet napolni z energijo in organizem spočije. Položaj trupla oziroma savasana sprošča ves psihofizični sistem. Delamo jo lahko med vadbo in na koncu vadbenega procesa.
• Samodisciplina: pomeni omejevanje svojega vedenja, ravnanja z določenim namenom. Omejimo gledanje TV, interneta ... na račun redne vadbe in posledično večje svobode, večje širine zavedanja ter delovanja.
VODENJE OSEBNEGA DNEVNIKA:
• Pisanje zapiskov tečaja: s seboj na vadbo lahko prinesete zvezek, v katerega si boste zapisali, kaj ste delali in kako ste se počutili na vadbi, na kaj vas je učiteljica še posebej opozorila in kaj je vaša domača naloga.
• Vodenje domačega dnevnika: svojo vadbo lahko spremljate tudi doma. Napišite si datum in čas vadbe, katere asane, pranayame, mudre, bandhe, shatkarme in meditacijske tehnike ste vadili. Zapisujte si, kakšni so bili vaši občutki pred, med in po vadbi. Zapišite si tudi ali se vam je zdel položaj neudoben, lahek, ali ste uživali v njem. Vsaj na začetku bo zanimivo spremljati svoj napredek. O svojih opažanjih ali strahovih se lahko pogovorite z učiteljico joge pred ali po vadbi.