Priprava telesa in uma
Mirnost in negibnost telesa: Najprej moramo premagati fizične ovire. Večina ljudi težko sedi negibno več kot nekaj minut. Takoj ko premaknemo telo, to pomeni, da se zavedanje popolnoma pozunanji oziroma, da človek izgubi koncentracijo. To pa je nasprotno od učinka, ki ga želimo doseči. Cilj je usmerjeno zavedanje k notranjemu delovanju uma. Med meditacijo mora biti naša hrbtenica ravna in pokončna, telo pa sproščeno. Če je telo napeto ali neudobno, ne bo sprejelo božanskih lastnosti, ki pritekajo vanj. Prednost položaja lotosa je v tem, da pomaga držati hrbtenico zravnano in pokončno. V nobenem primeru ni priporočljivo meditirati leže, saj tako zlahka zaidemo v svet sanj.
Mirnost in sproščenost uma: Um je kat opica, ki skače z misli na misel. Mirnost uma lahko dosežemo skozi zavedanje. Lahko se zavedamo nekega predmeta, simbola ali procesa misli. Sami določimo česa se bomo zavedali.
Opazovanje svojih misli: Z redno in predano prakso je mogoče zavedanje osredotočiti na en predmet in vse ostale izločiti. Izberemo si svoje vozilo ali orodje - jantro ali sredstvo za potovanje in preprečevanje, da bi padli v stanje nezavednega stanja. Ta enotočkovna predanost, koncentracija omogoča, da zavedanje prodre in se osredotoči v različne globine uma.
Koncentracija: Ne sme biti premočna, um mora biti sproščen. Če se preveč koncentriramo se zgodi, da namesto, da bi bili sproščeni in mirni, postanemo še bolj napeti, ker se preveč trudimo. Če se sprostimo, vihar poneha in vidimo vedro nebo. Če smo napeti ni mogoča meditacija. Na najboljši način se moramo zavedati predmeta ali misli in se temu predati. To pomeni, če um začne tavati, se ni treba boriti proti temu, ampak dovolimo, da tava, vendar je potrebno vzdrževati zavedanje predmeta, misli.
Predmet koncentracije: Predmetov, ki jih lahko uporabimo za koncentracijo je veliko. Kateri predmet je to ni pomembno, vse dokler ta predmet na lahek način pritegne našo pozornost. Najpogosteje uporabljamo dih ali mantro OM.
