KAJ JE ENERGIJA?
Osnova vsake oblike energije, vsakega rojstva in vsake spremembe je življenje. Vse v naravi je odvisno od energije, ki je vir svetlobe, s katero se napaja sonce, mesec, in tudi zvezde. Preveva vse oblike življenja in vseh pet elementov iz katerih je sestavljen makro in mikro kozmos (eter, zrak, ogenj, voda in zemlja). Energija je sila ali moč, ki utripa ali vibrira. Vsako nihanje pomeni prisotnost energije. Svetloba in zvok vibrirata in sta odgovorna za nastanek vesolja.
Jogijska znanost se ukvarja z našim energetskim telesom in energija se po tej terminologiji imenuje prana ali Shakti. Shakti je zelo težko razložiti. Po jogijski psihofilozofiji pripada mikrokozmos makrokozmosu. V samem začetku sta energija Shakti in zavest Shiva združena v obliki čiste zavesti in čiste energije. Tukaj ne obstaja dualnost ali dvojnost. Tvorita nemanifestni svet, ki ga mi ne vidimo. V mikrokozmosu pa sta Shakti in Shiva ločena in tvorita individualno zavest in individualno energijo ter ustvarjata manifestni svet v katerem živimo. Cilj joge je, da se individualna energija Shakti in individualna zavest Shiva zopet združita.
Prakriti kot kreativna energija narave je povezana s 25 lastnostmi, katere delovanje rodi vse manifestacije in je v povezavi s pokrito zavestjo ali Shivo. Te lastnosti so: ahamkar - ego, ki v sebi izraža tri gune - tamas, rajas in satvas, buddhi - razlikovalna inteligenca, manas - mentalne, čutne sposobnosti, pet subtilnih elementov - zvok, dotik, oblika, okus, vonj, pet elementov - eter, zrak, ogenj, voda in zemlja, pet motornih organov akcije - govor, ročne spretnosti, hoja, reprodukcija in izločanje, pet organov znanja - ušesa, koža, oči, jezik in nos. Iz kozmične zavesti in energije je nastala individualna zavest in individualna energija, ki sta pokriti z majo ali iluzijo. Kundalini shakti je vez med individualno in kozmično zavestjo.
Na človeka lahko gledamo kot na akumulator, ki se nenehno obnavlja in je sestavljen iz telesnih tkiv in prane, ki aktivira organizem in njegove strukture. Telesna tkiva so odgovorna za celotno zgradbo telesa ter delovanje organov in organskih sistemov. Ta telesna tkiva so plazma ali citoplazma (rasa), kri (rakta), mišično tkivo (mamsa), maščobno tkivo (meda), kosti in hrustanec (ashti), kostni mozeg in živci (majja) in moška in ženska razmnoževalna tkiva (shukra in artava). Telesna tkiva ne morejo delovati brez prisotnosti prane.
Prana je aktivna, dinamična sila, ki kroži po telesu v neoviranem toku. Lahko rečemo, da je prana življenje, saj je razlika med tema dvema izrazoma zelo majhna. Življenje je namreč dokaz prisotnosti prane v telesu, ki nam daje gorivo za zaznavanje, mišljenje, obnašanje, dojemanje, občutenje in sočutje. Brez prane ni možna niti ena aktivnost v telesu. Pomembni viri prane so hrana, voda, zrak in misel. Prano črpamo iz njihove vibracijske narave, zato je tako pomembno, da uživamo svežo in naravno hrano, pijemo energetsko bogato vodo, mislimo pozitivno ter vdihavamo zrak, ki je čist in napolnjen z negativnimi ioni.
JOGIJSKA ZNANOST
Za človeštvo joga ni nekaj novega. Je stara znanost, ki se je razvila kot del vedske in tantrične tradicije v Indiji in se širila drugod po svetu. Vede so zbirka duhovnih, praktičnih, socialnih in metafizičnih misli iskalcev in so poznane našim prednikom kot filozofija SANATAN kulture. Tantra je sestavljena iz dveh besed »tanoti - razširiti« in »trayati - osvoboditi«. Za tantro lahko rečemo, da je znanost, ki osvobaja energijo, z namenom razširiti zavest in doseči svobodo iz vezi, ki nas vežejo na ta svet. Tantra razume celotno stvarstvo, kot kozmični ples oziroma lilo med energijo - Shakti in zavestjo Shivo.
Namen tradicije je prenašati uporabno znanje iz roda v rod. Jogijsko tradicijo so snovali modreci in rishiji, ki so v stanju globoke meditacije dobili vpogled v nastanek sveta, delovanje človeka in daljno prihodnost. Ta dediščina se je ohranila in širila od učitelja do učitelja. Sodoben človek lahko danes razpolaga z neizčrpnim virom informacij iz preteklosti, ki mu dajejo trdnost in oporo ter omogočajo hitrejšo rast.
Dobra tradicija ponuja zadostno širino za sprejemanje in razvijanje novih idej. Jogijska tradicija - paramparam je postala večna, ker ni sektaška niti verska, pač pa je univerzalna, znanstvena, filozofska in velja za vse človeštvo. Je edinstvena, saj sta predmet njenega raziskovanja človeški um in duh.
Jogijska znanost raziskuje fizično, duševno in duhovno zdravje človeka. Ukvarja se z lastnostmi človeka kot so strah, jeza, tesnoba, sovraštvo, ljubosumje, ljubezen, veselje in sreča. Ta čustvena stanja so povsod po svetu enaka ne glede na spol, raso, versko pripadnost. Sodoben človek se je močno oddaljil od narave, postal bolan in neuravnovešen in zato še toliko bolj išče znanost, ki mu lahko prinese zdravje, mirnost in notranjo harmonijo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravje kot stanje "popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja" in na ta način priznava pomembnost duhovnega obstoja. Naloga jogijske znanosti je, da s pomočjo različnih preizkušenih tehnik pomaga človeku, da znova začuti in spozna sebe, se začne zavedati, kaj se dogaja z njim, spozna, da je telo podaljšek uma in um podaljšek naše duše.
Joga nam pokaže poti in načine, kako lahko dosežemo izpolnitev in harmonijo v življenju.
Joga niso samo asane, pranayame, mudre, bandhe, shatkarme, ampak so različni deli jogijskega življenja; kako živimo, se prehranjujemo, razmišljamo, kako se obnašamo do drugih, kako kontroliramo svoja čustva in razrešujemo svoje probleme.
Vsak človek je enkraten, z enkratnimi značilnostmi in stopnjo razvoja, zato potrebuje enkraten pristop obravnavanja in osvobajanja. Človek se lahko dvigne na višjo stopnjo, ko izpolni vse osnovne potrebe kot so materialne, biološke, emocionalne, kulturne, smisel za pravičnost. Razvilo se je veliko jogijskih tehnik in veliko vrst joge, vendar pa obstaja enotna jogijska filozofija, katere cilj je pripeljati zavest iskalca do višjih ravni - do stanja razširjene zavesti s pomočjo osvobajanja energije, ki ima dve polarnosti pranas shakti = življenjska energija in manas shakti = mentalna energija. Vsa jogijska znanost temelji na tem, kako uravnovesiti ti dve energiji, se osvoboditi izpod jarma našega uma in zopet združiti individualno zavest s kozmično zavestjo.
Osnova vsake oblike energije, vsakega rojstva in vsake spremembe je življenje. Vse v naravi je odvisno od energije, ki je vir svetlobe, s katero se napaja sonce, mesec, in tudi zvezde. Preveva vse oblike življenja in vseh pet elementov iz katerih je sestavljen makro in mikro kozmos (eter, zrak, ogenj, voda in zemlja). Energija je sila ali moč, ki utripa ali vibrira. Vsako nihanje pomeni prisotnost energije. Svetloba in zvok vibrirata in sta odgovorna za nastanek vesolja.
Jogijska znanost se ukvarja z našim energetskim telesom in energija se po tej terminologiji imenuje prana ali Shakti. Shakti je zelo težko razložiti. Po jogijski psihofilozofiji pripada mikrokozmos makrokozmosu. V samem začetku sta energija Shakti in zavest Shiva združena v obliki čiste zavesti in čiste energije. Tukaj ne obstaja dualnost ali dvojnost. Tvorita nemanifestni svet, ki ga mi ne vidimo. V mikrokozmosu pa sta Shakti in Shiva ločena in tvorita individualno zavest in individualno energijo ter ustvarjata manifestni svet v katerem živimo. Cilj joge je, da se individualna energija Shakti in individualna zavest Shiva zopet združita.
Prakriti kot kreativna energija narave je povezana s 25 lastnostmi, katere delovanje rodi vse manifestacije in je v povezavi s pokrito zavestjo ali Shivo. Te lastnosti so: ahamkar - ego, ki v sebi izraža tri gune - tamas, rajas in satvas, buddhi - razlikovalna inteligenca, manas - mentalne, čutne sposobnosti, pet subtilnih elementov - zvok, dotik, oblika, okus, vonj, pet elementov - eter, zrak, ogenj, voda in zemlja, pet motornih organov akcije - govor, ročne spretnosti, hoja, reprodukcija in izločanje, pet organov znanja - ušesa, koža, oči, jezik in nos. Iz kozmične zavesti in energije je nastala individualna zavest in individualna energija, ki sta pokriti z majo ali iluzijo. Kundalini shakti je vez med individualno in kozmično zavestjo.
Na človeka lahko gledamo kot na akumulator, ki se nenehno obnavlja in je sestavljen iz telesnih tkiv in prane, ki aktivira organizem in njegove strukture. Telesna tkiva so odgovorna za celotno zgradbo telesa ter delovanje organov in organskih sistemov. Ta telesna tkiva so plazma ali citoplazma (rasa), kri (rakta), mišično tkivo (mamsa), maščobno tkivo (meda), kosti in hrustanec (ashti), kostni mozeg in živci (majja) in moška in ženska razmnoževalna tkiva (shukra in artava). Telesna tkiva ne morejo delovati brez prisotnosti prane.
Prana je aktivna, dinamična sila, ki kroži po telesu v neoviranem toku. Lahko rečemo, da je prana življenje, saj je razlika med tema dvema izrazoma zelo majhna. Življenje je namreč dokaz prisotnosti prane v telesu, ki nam daje gorivo za zaznavanje, mišljenje, obnašanje, dojemanje, občutenje in sočutje. Brez prane ni možna niti ena aktivnost v telesu. Pomembni viri prane so hrana, voda, zrak in misel. Prano črpamo iz njihove vibracijske narave, zato je tako pomembno, da uživamo svežo in naravno hrano, pijemo energetsko bogato vodo, mislimo pozitivno ter vdihavamo zrak, ki je čist in napolnjen z negativnimi ioni.
JOGIJSKA ZNANOST
Za človeštvo joga ni nekaj novega. Je stara znanost, ki se je razvila kot del vedske in tantrične tradicije v Indiji in se širila drugod po svetu. Vede so zbirka duhovnih, praktičnih, socialnih in metafizičnih misli iskalcev in so poznane našim prednikom kot filozofija SANATAN kulture. Tantra je sestavljena iz dveh besed »tanoti - razširiti« in »trayati - osvoboditi«. Za tantro lahko rečemo, da je znanost, ki osvobaja energijo, z namenom razširiti zavest in doseči svobodo iz vezi, ki nas vežejo na ta svet. Tantra razume celotno stvarstvo, kot kozmični ples oziroma lilo med energijo - Shakti in zavestjo Shivo.
Namen tradicije je prenašati uporabno znanje iz roda v rod. Jogijsko tradicijo so snovali modreci in rishiji, ki so v stanju globoke meditacije dobili vpogled v nastanek sveta, delovanje človeka in daljno prihodnost. Ta dediščina se je ohranila in širila od učitelja do učitelja. Sodoben človek lahko danes razpolaga z neizčrpnim virom informacij iz preteklosti, ki mu dajejo trdnost in oporo ter omogočajo hitrejšo rast.
Dobra tradicija ponuja zadostno širino za sprejemanje in razvijanje novih idej. Jogijska tradicija - paramparam je postala večna, ker ni sektaška niti verska, pač pa je univerzalna, znanstvena, filozofska in velja za vse človeštvo. Je edinstvena, saj sta predmet njenega raziskovanja človeški um in duh.
Jogijska znanost raziskuje fizično, duševno in duhovno zdravje človeka. Ukvarja se z lastnostmi človeka kot so strah, jeza, tesnoba, sovraštvo, ljubosumje, ljubezen, veselje in sreča. Ta čustvena stanja so povsod po svetu enaka ne glede na spol, raso, versko pripadnost. Sodoben človek se je močno oddaljil od narave, postal bolan in neuravnovešen in zato še toliko bolj išče znanost, ki mu lahko prinese zdravje, mirnost in notranjo harmonijo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravje kot stanje "popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja" in na ta način priznava pomembnost duhovnega obstoja. Naloga jogijske znanosti je, da s pomočjo različnih preizkušenih tehnik pomaga človeku, da znova začuti in spozna sebe, se začne zavedati, kaj se dogaja z njim, spozna, da je telo podaljšek uma in um podaljšek naše duše.
Joga nam pokaže poti in načine, kako lahko dosežemo izpolnitev in harmonijo v življenju.
Joga niso samo asane, pranayame, mudre, bandhe, shatkarme, ampak so različni deli jogijskega življenja; kako živimo, se prehranjujemo, razmišljamo, kako se obnašamo do drugih, kako kontroliramo svoja čustva in razrešujemo svoje probleme.
Vsak človek je enkraten, z enkratnimi značilnostmi in stopnjo razvoja, zato potrebuje enkraten pristop obravnavanja in osvobajanja. Človek se lahko dvigne na višjo stopnjo, ko izpolni vse osnovne potrebe kot so materialne, biološke, emocionalne, kulturne, smisel za pravičnost. Razvilo se je veliko jogijskih tehnik in veliko vrst joge, vendar pa obstaja enotna jogijska filozofija, katere cilj je pripeljati zavest iskalca do višjih ravni - do stanja razširjene zavesti s pomočjo osvobajanja energije, ki ima dve polarnosti pranas shakti = življenjska energija in manas shakti = mentalna energija. Vsa jogijska znanost temelji na tem, kako uravnovesiti ti dve energiji, se osvoboditi izpod jarma našega uma in zopet združiti individualno zavest s kozmično zavestjo.